VLOG: Ulično življenje (Zakonca Bitenc) - 1. jutro v Zavetišču za brezdomce

Po 1. noći, ko sva mnogih letih prvič spala skupaj v urejenih pogojih, kjer je elektrika, voda in urejene sanitarije... Pred tem sva več kot 4 leta bivala na ulici, spala pa sva v zapuščenih hišah. Moj mož Damjan je brezdomec vsega skupaj 10 let. V tem času je živel na ulici, spal po stopniščih blokov, garažah, propadajočih praznih objektih, kasneje v zavetišču in zaporu. ... Ko sva se tako prebudila v prvi, novi dan so naju prevzemali mešani občutki. V zavetišču za brezdomne odvisnike sva poznala večinoma vse tam stanujoče, kot mož tudi delavce. Mož je bil že večkrat poprej v zavetišču, ko ga je pot ponovno pripeljala še zadnjič. Tokrat naju je pripeljala usoda skupaj oba, ko sva ostala brez baze, hiše v kateri sva prenočevala. Tako sva na srečo za kratek čas dobila posteljo v zavetišču za brezdomne odvisnike. Edino tam sva lahko prenočevala skupaj kot zakonca, saj bi naju drugje ločili ali ne bi sprejeli skupaj. To pa je bila najina edina možnost katero sva imela na voljo. S tem dejstvom nisva imela pretirano veliko izbire. Pot v zavetišču se je v dobrem mesecu končala, saj zaradi lastnega zdravja nisva želela biti izpostavljena drogi. Damjan je bil tisti čas prijavljen na substitucijo, jaz pa nisem imela urejenih papirjev. Kasneje se je izkazalo, da se bo stanovanje kjer je živela moja sestra izpraznilo. Moja sestra se je s partnerjem preselila v novo stanovanje, ko se je nama odprla možnost za najem. Ker sva morala iz zavetišča zaradi slabega vpliva okolice sva šla na ogled stanovanja. Takrat pa smo podpisali tudi pogodbo, ko sva v istem dnevu že lahko prvič spala v stanovanju. To je najino prvo urejena streha nad glavo, ki pa naju stane preveč denarja. Tako sva iz zavetišča prešla v stanovanje, ki se je na dolgi rok izkazalo da si ga ne moreva privoščiti. Prišlo je do tega, da si s socialno denarno pomočjo zakonsko 450 eur za dve osebi skupaj NE moreva privoščiti najemnine 330 eurou. S tem pa nama je nastala nova težava... Da bi lahko skozi mesec preživela s edinim dohodkom, ki je socialna je bil mož primoran v beračenje. Ker imava premajhno socialno denarno pomoč nisva mogla pokriti hrane, zdravstvenih potreb za preživetje. Praktično osnov, saj sva celotno socialno pomoč morala dati za stanovanje... Tudi obdobje v zavetišču je bilo kratko. Da bi zavarovala sebe, najino abstinenco in moč do zavračanja droge... Sva kmalu odšla v novo smer...